Ja, neke noči sva spoznala, koliko boljša si od lastne fotografije. V približno treh dneh te bom spet videl in pred tem boš prejel veliko poljubov Miu Dolce Amor, vendar mi prosim ne vračaj nobenega, da ne bi zažgal moje krvi. Napoleon je bil leta 1804 razglašen za francoskega cesarja, nato pa je Jožefino postavil za svojo cesarico. Uradna kronanja so potekala v pariški katedrali Notre-Dame 2. decembra 1804. Da bi bili še posebej posebni, so na hrbtno stran dodali gravuro po meri, da bi družini zagotovili najboljši trenutek. Dodatki Miriam Haskell so vedno nosili nov pečat perfekcionizma in napredka svojega največjega ustvarjalca. Miriam Haskell je izbirala eno za drugo sestavine, iz katerih je izdelala svoj dragulj …
- Leta 1809 je novo kraljestvo doseglo vrhunec, a na cesarjevih zasebnih sobah je rasla ostra, neprebojna senca.
- Pred srečanjem s standardom Bonapartejem je bila Joséphine znana kot Rose ali Marie-Rose, vendar je ta oznaka izginila, ko jo je Napoleon začel tako klicati.
- Kljub temu je dekle ljubil in lahko upa na spravo ob njunem prihodu v njeno državno lastnino.
Glede razlogov, zakaj Napoleonov nakit še vedno obstaja – bonus koda za goldbet
Napoleon si je večkrat na dan poškropil vrat in ramena s Chardinovo kolonjsko vodo, večinoma pa le enkrat v kopalnici. Čeprav se to morda zdi pretirano, je zdaj znano, da so dišave, ki jih je uporabljal, veliko manj osredotočene kot tiste, ki jih poznam danes. Aigrette Impériale, druga Chaumetova kolekcija, posvečena Josephine, spoštuje njihovo prirojeno eleganco in tiho moč. Od tiar do brošk, nakita, ogrlic, uhanov, prstanov in ur, vsak kos odraža ženski vpliv in duh – ženske, samozavestne in nedvomno kraljevske. Brez pretiravanja bi Josephine imenovali za pravo poznavalko nakita. Leta 1802 je bila Marie-Étienne Nitot, ustanoviteljica Chaumeta leta 1780, imenovana za certificirano žensko zlatarko.
Resnična zgodba na hrbtni strani Napoleonovega parfuma
Ko se mu je Jožefina pridružila v Italiji, je morala prenašati, da je beležil njun tok in začel njuna e-poštna sporočila. Ko sta se ponovno združila, pa je bil vanjo že tako zaljubljen – čeprav še vedno dominantno naravnan. Napoleon je prepoznal novo vrednost njunih ljubezenskih vezi in je v njunih čustvih zaznal neskladje.
Kombinacija kraljestva
Moški se je zanašal na vrhunske pariške zlatarje, kot je Nitot & Sons (pozneje Chaumet), da bi uskladili svojo vladno pozornost in ustvarili imperialno podobo. Za analizo Napoleonovih bonus koda za goldbet dodatkov ni treba poznati le samega novega cesarja, temveč tudi kulturo iz obdobja, ko so bili dragi diamanti, zlato in drugi znaki le orodje preteklosti. Darila niso bila zgolj razkazovanje bogastva – bila so premišljena orodja prepričevanja.
Pet dni po Alexandrejevem nastopu jo izpustijo zaradi padca in izročitve Robespierru, s čimer se je zaključila nova vladavina groze. Ko je bila sodna konferenca zaprta, je Napoleon takoj začel iskati drugo bodočo nevesto. Od aprila 1810 je bil prej partner nadvojvodinje Marije Ludovike iz Avstrije. Torej je bila njegova poroka strogo politična zveza, katere namen je bil zagotoviti dolgo pričakovanega dediča (rojenega leta 1811) in utrditi zavezništvo z Avstrijo. Toda v očeh mnogih – in kot vam pove dan, sredi samega novega cesarja – je Jožefina ostala tista, katere podoba je neločljivo povezana z njegovo veličino in mladostnimi hobiji. Ločitev ni bila konec čustev, temveč njun vsakdanji proces spreobrnitve, žrtvovanje na oltarju imperialnega čudenja.
Napoleonovi očarljivi liki in želje
Glede na bleščečo popolnost Napoleonove diamantne ogrlice in skromno bližino njunega zaročnega prstana toi et moi, nakit Napoleona Bonaparteja pripoveduje zgodbo, ki presega modo. Ti kosi poosebljajo moč, vlado in blaginjo ter združujejo individualna čustva z imperialno simboliko. Ta odnos se je hitro izkazal za vzpostavljenega, vendar ne, saj je Jožefina kmalu zbolela za pljučnico.
Bonaparte postane Napoleon I.
Glede na pismo, ki ga je Napoleon napisal svoji sestri, je Jožefina, ko se je slabo počutila, mislila, da je zastrupljena, in si je izbrala drugo nevesto, ki bi Napoleonu ponudila moža in dediča. V resnici pa je bila Jožefina tista, ki ni imela učencev, kar je verjetno tudi sama vedela. Leta 1806 je ena od Napoleonovih ljubic postala noseča in Napoleon je ugotovil, da bi lahko imel dediča, če bi se ponovno poročil, in tako ohranil svojo zapuščino. Papež Pij je bil zgrožen in je vztrajal, da Napoleona ne bo kronal za cesarja, temveč bo šlo za pravo katoliško poroko. Ker ni imel časa, da bi prepričal novega papeža, naj spremeni svojo vlado, se je moral s svojo ženo ponovno poročiti, s čimer je Jožefina postala nova francoska cesarica. Leta 1804 je Napoleon Bonaparte postal Napoleon I., francoski cesar.